Tukaj boste našli zgodbe naših udeležencev, ki so jih pripravili na fotografskem usposabljanju.

DRUGAČNA?

 

Aljoša in Miranda Škaper


Prikazujeva prepletenost partnerskih situacij, v katerih se znajdeva ali se sama postaviva, in najin medsebojni odnos, ki ga pri tem vzpostaviva. Situacije se velikokrat približajo neki človeški normali oziroma normativu, ki si ga pod idejo para predstavljamo, pa vendar se kot mešani par prevečkrat ukvarjava z nepotrebnimi vprašanji o najini intimi in zmožnostih. V seriji skušava pokazati, da sva običajen par
v (ne)običajnih situacijah, drugačna od drugih, kot ste tudi drugi drugačni od naju.

Urša Tonejec

 

Urša.
Ne/pre/posebna? Ne/pre/prijazna? Ne/pre/točna? Ne/pre/tečna? Ne/pre/zakomplicirana?
Ne/pre/realna? Ne/pre/pridna? Ne/pre/ljubeča? Ne/pre/hitra? Ne/pre/smešna?
Ne/pre/luštna? Ne/pre/mrka? Ne/pre/zabavna? Ne/pre/spontana?
Kdo ve, še sama ne ...

ŽENSKA

Jelena Radusinović

Sem Jelena Radusinović. Prihajam iz Črne gore in od leta 2013 živim v Ljubljani.
Fotoserija, ki se je rodila, temelji na čustvih Ženske. Razgali raznolikost obrazov njene
identitete, raste in veji iz brezčasnosti vsakdana mojega življenja.
Fotografije upodabljajo nenačrtovane in spontane trenutke življenja psihe. Serija se je rojevala nenačrtovano, iskreno, instinktivno in improvizirano. Narekovalo jo je notranje življenje Ženske ter dragoceni čas, ki se je rodil v preseku nalog, zadolžitev in socialnih vlog matere, partnerice in Ženske, kot čarobni čas, med-čas za ustvarjanje.

Katrin Modic

 

Ko sem se zaradi posledic bolezni soočila s hendikepom, so me pomilovali, se odmikali, strah jih je bilo stika z mano – pripisovali so mi eno in edino identiteto, nezmožnost. Še bolj kot hendikep me je šokirala sprememba vedenja drugih ljudi do mene. Počutila sem se, kot da nisem več ista oseba, kot da sem nekdo drug, ki ga ne poznajo. Občutek sem imela, kot da jim je zaradi mojega hendikepa veliko težje kot meni sami. Njihovo vedenje me je motilo, nisem pa ga razumela.
Začela sem iskati možnosti, kaj bi lahko počela, predvsem pa način, kako. Kar nekaj časa in
potrpljenja, predvsem pa veliko načrtovanja in preizkusov, ali novi načini delujejo, je bilo potrebnih.

ŽIVLJENJE POLNO IZGUB

Naiem Ibrahim

Ime mi je Naiem. Star sem 26 let. Rodil sem se v Katarju plestinskim staršem. Sem Sirski Palestinec.

Čeprav sem bil rojen v Dohi, jaz in moji starši kot Sirski Palestinci nikoli nismo mogli dobiti državljanstva. Obravnavali so nas kot sužnje v lasti pokrovitelja – Katarcev. Naša življenja so bila neperspektivna, brez upanja in svobode govora.  

Morali smo oditi, a je bilo težko pustiti svoje življenje za sabo – ljudi, stvari, ki sem jih izgubil in pogrešal.

Ta zgodba govori o stvareh, ki sem jih moral zapustiti, ki sem jih izgubil, in ki jih pogrešam. Delčki mene so še vedno tam, ujeti v teh fotografijah.

Romana Šteblaj

 

Sem Romana, ljubiteljica nenavadne knjige – Svetega pisma. Njegova živa Beseda mi daje
moč in modrost za življenje. Z Njo premagujem strahove, rešujem probleme. Z Njeno pomočjo zmagujem bitke. Ona me opominja. Me tolaži. Je moja ljubezen.
Ena izmed mojih zelo priljubljenih vrstic pravi, da z Njim naskočim sovražna krdela in s svojim Bogom preskočim zidovje. In še druga  priljubljena pravi, da lahko On po moči, ki
deluje v nas, v vsem napravi neznansko več od tega, kar lahko mi mislimo ali prosimo.
S pomočjo teh dveh besed sem preskočila že veliko ovir in ohranila vero ter upanje v
nemogoče. Sem polna pričakovanj, tudi ko se zdi kaj nemogoče.

Tina Cerk in Naira Tahirović

 

Sem Tina. Po duši sem filozofka in rada ustvarjam. In kar sem sočutne narave, sem se vpisala ter dokončala študij socialnega dela. Vseeno pa me je pot peljala drugam. Zaposlena sem v tiskarni kot prodajna informatorka.
Imam mišično distrofijo, zaradi katere so moji gibi postali »mini gibi«. S prstki kot pajkec drsim do
stvari, ki so v mojem radiju. Za druge stvari mi pomagajo drugi. Tudi Naira, ki sem jo spoznala pred dobrim letom dni. Najina pot pa naju je vodila k skupnemu zanimanju za glasbo, filozofijo ter marsikaj drugega. Naira rada igra kitaro, bere ter kolesari kot jaz. Objekt njene perspektive na fotografiji sem jaz. Objekt opazovanja.
Ljudje, ki me poznajo, vedo, da me vedno spremljata šal in nasmeh. Skozi svojo ustvarjalnost se trudim prikazati male podrobnosti. Distrofija mi otežuje življenje z detajli. Tisti, ki mi pomagajo, ne razumejo te vrline v njih. Ali pač? Z njimi razbijem monotonost.
In s svojo fotografijo sem hotela ujeti svoj vsakdanjik oziroma predstaviti delčke svojega življenja.

ADRENALIN

Aber Al Gendy

Ime mi je Aber Al Gendy. Rojena sem bila v Damasku. Moj oče je bil vojaški oficir. Bili smo velika družina in njegova plača ni bila dovolj za preživljanje osmih družinskih članov. Preselili smo se v Al Qadmus, saj smo tam imeli družinsko hišo. 

Ko sem končala srednjo šolo, sem se preselila v Aleppo, kjer sem osem let delala in se nato poročila. Ko je izbruhnila vojna, je bil moj najmlajši otrok star le šest mesecev, najstarejši pa šest let. Drugi je bil takrat star pet let in tretji tri leta. 

Najstarejša hčerka bi morala v šolo, a to ni bilo mogoče, ker je šola služila kot azil za begunce. Zato sem jo odpeljala v Al Qadmus, kjer je lahko šla v šolo. Po dveh mesecih je zbolela in se je morala vrniti v Aleppo.  

Kevin Koman Modic

 

Sem Kevin. Zanimajo me živali, zato bom študiral veterino. Na fotografskih delavnicah sem se naučil, kako s fotografiranjem prikazati zgodbo. Našel sem mačka, ki po svojih lastnostih izstopa od večine drugih in sem o njem naredil serijo fotografij. Pri fotografiranju sem ujel situacije, ki so bile zanimive.
Precej aktiven maček Kamel počne stvari na svojevrsten način. Tako se od drugih razlikuje že po opravljanju potreb. S tujimi mački se srečuje v bojih za teren, z domačimi, ko se zberejo vsak s svojim ulovom. Z večino mačk pa ima skupno predvsem tistih 20 ur dnevno, ki jih prespi.

Camilo Acosta Mendoza

 

Ime mi je Camilo. Rojen sem bil v Bogoti v Kolumbiji. Prihajam iz ljubeče družine. Poročen sem s Slovenko. Delam kot klovn in ulični umetnik. Rad plešem Tango. Tu je le del moje zgodbe v dvanajstih fotografijah, narejenih v zadnjih treh letih. Uživajte.

  • Facebook Social Icon
  • Instagram
  • YouTube Social  Icon

Medijski pokrovitelj predstave je Prvi program Radia Slovenija - Radio Prvi.

Projekt Multivizija: multimedijsko, gledališko in plesno usposabljanje za ranljive skupine izvaja Zavod APIS v partnerskem konzorciju. Operacijo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.